Aktualno
Slovenijo čaka letos še veliko dela
Slovenija je dokapitalizirala banke brez pomoči tujine, kar so kapitalski trgi z navdušenjem sprejeli. Zahtevana donosnost na slovensko državno obveznico z ročnostjo 2024 je upadla na 4,7%, kar je najnižje po septembru 2011. Bančna zgodba pa še zdaleč ni končana.
Banka Celje in Gorenjska banka imata čas do poletja, da najdeta dodatni kapital (Banka Celje 388 milijonov evrov, Gorenjska Banka 328 milijonov evrov), medtem ko Abanka pripravlja načrt prestrukturiranja, ki ji bo omogočil prenos terjatev na DUTB. Gospodarstvo pestijo visoki stroški kreditiranja in nepripravljenost bank na kreditiranje, kar pa naj bi v 2014 pojenjalo. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo z obrestnimi merami za odobrena posojila. Tukaj bo zelo pomembna vloga ECB, ki si prizadeva za zmanjšanje razkoraka med obrestnimi merami znotraj vseh evropskih gospodarstev in za vzpostavitev bančne unije.
Da Slovenija stopi na pot gospodarskega okrevanja, pa bo morala storiti še marsikaj. Okrevanje v glavnih izvoznih partnericah bo vsekakor pozitivno vplivalo na naše gospodarstvo. Kot je poročal Umar, se je realni izvoz blaga v tretjem četrtletju povečal, predvsem na račun krepitve izvoza v EU, trend pa se bo verjetno nadaljeval, saj se za EU pričakuje okoli enoodstotno gospodarsko rast v 2014. Vendar pa moramo storiti več, da bi postali resnično konkurenčni, saj bodo notranji faktorji povzročili, da se bomo v Sloveniji tudi v letu 2014 soočili s krčenjem BDP. Umar za letos pričakuje 0,8 odstotni padec.
Petra Lesjak, CFA, KD Skladi
