Aktualno
Slovensko gospodarstvo nima časa za igrice
Republika Slovenija ima dovolj denarja za financiranje do konca leta, je izjavil finančni minister Uroš Čufer. To morda drži. Kaj pa se zgodi v letu 2014, ko zapade za okoli 3 milijarde evrov obveznic in zakladnih menic?
Prvi večji znesek, 1,5 milijarde evrov zapade v plačilo v začetku aprila. V začetku prihodnjega leta bo Slovenija morala tudi zagotoviti sredstva za dokapitalizacijo bank. Se bo, glede na razmere na političnem parketu, Slovenija znova znašla v položaju, ko se bo prisiljena refinancirati po visokih cenah ali zaprositi za pomoč, kar se zdi vedno bolj verjetna in tudi smiselna možnost?
Slovenske banke so v prvih šestih mesecih 2013 izkazale izgubo po obdavčitvi v višini 263,6 milijona evrov, čiste obresti pa so upadle za okoli 20 odstotkov glede na enako obdobje lani. Glede na podatke Banke Slovenije so bile obrestne mere za posojila podjetjem v juliju 2013 skoraj enkrat dražje, kot je bilo povprečje EMU. Visok strošek zadolževanja podjetij, ki je v določeni meri tudi posledica slabšega gospodarskega stanja, dodatno hromi poslovanje podjetij. V proračunu je na strani odhodkov 1,6 milijarde evrov predvidenih za dokapitalizacijo bančnega sistema. To je številka, ki se zlahka poveča, in se najverjetneje tudi bo, sploh če bo potrebnih več dodatnih ukrepov za stabilizacijo bančnega sistema prek tako imenovanih nesistemskih bank, za katere prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ni predviden.
Predlog sprememb proračuna za leto 2014 in predlog proračuna 2015 je vsekakor druga ključna tema na vladni agendi v teh dneh. Proračun ima svoje pomanjkljivosti in vsekakor je vprašanje realnost predvidenih proračunskih prihodkov. Kot je razvidno iz dostopnega gradiva, proračun temelji predvsem na dvigu prihodkov z zvišanjem davkov, medtem ko ni zaznati dovolj ukrepov za znižanje odhodkov. V novi jesenski napovedi gospodarskih gibanj Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) napoveduje, da se bo BDP Slovenije v letošnjem letu skrčil za 2,4 odstotka, v 2014 pa še dodatno za 0,8 odstotka. Prvo okrevanje napovedujejo šele za leto 2015, ko naj bi se gospodarska aktivnost dvignila za 0,4 odstotka. Glede na poletno dejstvo, da je bil v prvih dveh četrtletjih slovenski BDP 3,2 odstotka nižji glede na isto obdobje lani, pa se pojavlja vprašanje, ali je napoved dejansko vzdržna.
Vlada ima vsekakor dovolj dela že s tem, da bo Bruselj prepričala, da z ukrepi ne zamujamo ter da so zadostni in vzdržni. Vsekakor pa so politična stabilnost v državi, varčevanje ter prodaje družb, kot sta Telekom in Mercator, pogoj, da sploh imamo možnost. Drugače bomo obveznosti, ki zapadejo, plačevali po visokih obrestnih merah oziroma bomo za pomoč prosili Bruselj, ki bo namesto nas uvedel potrebne ukrepe. Vsak zamujeni dan nas stane in za te zamude bomo krepko plačevali v prihodnosti. Glede na dogajanja v zadnjih letih pa morda prihod trojke ni tako slaba možnost.
Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi
