Aktualno
So alternativne naložbe že izpodrinile tradicionalne?
|V Sloveniji alternativne naložbe še niso izpodrinile tradicionalnih, se pa kaže vse večje zanimanje zanje. Samo vprašanje časa je, kdaj jih bodo izpodrinile, alternativne naložbe bodo zagotovo pridobivale tržni delež, saj se trg močno spreminja.
Kako hitro se bomo otresli tradicionalnih naložb, pa je seveda odvisno od vsakega posameznika. Od tega, v kaj verjamemo, na kaj smo navajeni, morda celo navezani in kaj nam je prineslo želene rezultate v preteklosti.
Depoziti ostajajo še vedno varen pristan večine Slovencev, ki se oklepajo tradicionalnih naložb. In še vedno pogosto slišimo, da so boljše vsaj minimalne obresti kot nobene. Kaj pa inflacija? Ste morda pomislili, kako vpliva na vaše naložbe? Če ste, potem vam je zagotovo lahko jasno, da depoziti niso več naložba. Depozit je lahko le trenutno parkirišče za vaš denar. Možnosti za donose boste morali iskati drugje.
Živimo v času, ko v medijih odmevajo novice o vojni, visoki inflaciji, borznih pretresih, paniki na delniških trgih in govorice o prihajajoči recesiji. Vse to se dogaja na globalni ravni, tečaji vrednostnih papirjev pa posledično nihajo. Sprašujete se, kaj torej lahko zdaj storite, da si zagotovite varnost oziroma kam investirati?
Če ste kot alternativno naložbo pred kratkim izbrali naložbo v delniške trge in vas je sedaj strah, da bi izgubili ves svoj denar, naj vas potolažim. Kot prvo, recesije so povsem običajne. Borza deluje tako kot človeški utrip, včasih gre hitreje in višje, včasih pa počasneje in nižje. Tako kot človeški utrip po maratonu se mora tudi delniški trg občasno spočiti in počasi okrevati, vmes globoko vdihniti, da bo spet pripravljen na vrhunsko izvedbo.
Odločitev za naložbo ali ponovno vlaganje ne sme biti odvisna od dobrega tečaja ali časovnega taktiziranja, ampak veliko bolj od časovnega horizonta, osebnih ciljev in pripravljenosti k tveganju.
V teh negotovih časih mnogi bežijo tja, kjer se jim zdi varno. Za mnoge je to naložba v zlato, za večino Slovencev pa ostaja najprivlačnejša naložba v nepremičnine. Predvsem gre tu za neke vrste varnosti v času krize oziroma varnost za starost, in ne gre toliko za naložbo, ki bi prinašala donose. Ljudje mislijo, da so bolj varni, če imajo v rokah nekaj oprijemljivega. Z nepremičninami je veliko težje doseči donos kot pri naložbah na kapitalskih trgih, kjer trg in čas delata zate. Pri nepremičninah pa je veliko več tveganih dejavnikov, ki omejujejo donosnost naložbe. Sem spadajo najrazličnejši stroški, ki so povezani z nepremičnino, izbira ustrezne lokacije, iskanje primernega najemnika, ni garancije za rast premoženja in konec koncev, če potrebujemo denar, je nepremičnino včasih veliko težje unovčiti, kot si mislimo. In če potrebujemo denar ob nepravem času, smo lahko razočarani, če bomo prisiljeni prodajati pod nabavno ceno.
Skratka, ob prevetritvi naložbenih možnosti, spoznamo, da je dokaj preprosto zgraditi svoje premoženje na kapitalskih trgih. Pravilna izbira naložb, z ustrezno razpršenostjo, nam bo zagotovila optimalno razmerje med varnostjo in donosnostjo. Vzajemni skladi so pri tem odlična izbira, kajti z njimi sprejemamo manjšo mero tveganja kot pri neposrednih naložbah v posamezno delnico. Denar pa imamo na razpolago prav v vsakem trenutku. Vzponi in padci delnic na finančnih trgih pa so povsem običajni. Zgodovina nam kaže, da so tudi recesije del borznih trgov, dobro pa jih prenesejo tisti vlagatelji, ki ostanejo mirni in investirani. Kljub temu pa je smiselno letno pregledati posamezne naložbe v portfelju, če se še ujemajo z vašo naložbeno strategijo in vašimi cilji.
Naložbene priložnosti, kot so zlato, kriptovalute, nepremičnine, delnice, vzajemni skladi, so le primeri, kam lahko vložite dodatni denar. To, da pa denar umaknete iz delniških trgov v času krize in stavite vse na eno karto, pa ni pametna odločitev. Ne glede na to, če smo v recesiji ali ne, je pomembno, da imate široko razpršen portfelj, ki vam omogoča mirno spanje tudi v času viharjev. In za vsako recesijo se lahko veselimo ponovnega borznega maratona.
