Kaj je obrestno obrestni račun?

Obrestno obrestni račun je Albert Einstein domnevno označil kot osmo čudo sveta. Pri investiranju v sklade se obresti namreč ne zaračunajo samo na glavnico, ampak tudi na že pridobljene obresti, zato privarčevani zneski eksponentno rastejo. Če vaše prihranke pustite investirane dlje časa, boste videli moč obrestno obrestnega računa.

»Je najmočnejša sila v vesolju. Kdor ga razume zasluži, kdor ga ne, plača.« Tako nekako naj bi ga nekoč opisal eden največjih genijev v zgodovini človeštva, Albert Einstein. Bistvena lastnost obrestno obrestnega računa je to, da se obresti na začetno investicijo (glavnico) pripisujejo sprotno in znova investirajo. Torej se pripišejo na vsakič višje premoženje, kar s časom privede do osupljivih rezultatov.

Navadno obrestovanje

Najlažje si lahko moč obrestno obrestnega računa predstavljamo, če ga primerjamo z navadnim obrestnim računom, kjer ves čas računamo obresti samo od prvotne glavnice, torej od na začetku investirane vsote, zaradi česar skupni znesek konec vsakega obdobja naraste za enak znesek. Z drugimi besedami, natečene obresti od glavnice konec vsakega leta unovčimo, glavnico pa pustimo investirano. Vrednost vložka skozi leta raste linearno. Če torej investiramo 10.000 EUR in investicijo držimo 10 let, je naš donos enak letnim obrestim na glavnico krat deset. To skupaj nanese 15.000 EUR. Dinamika izplačevanja 5 % obresti na glavnico v višini 10.000 EUR po navadnem obrestnem računu je prikazana v tabeli.

Leto	Vrednost glavnice na začetku obdobja	Obresti v obdobju	Unovčene obresti skupaj	Vrednost glavnice + obresti skupaj
1	10.000 EUR	500 EUR	500 EUR	10.500 EUR
2	10.000 EUR	500 EUR	1000 EUR	11.000 EUR
3	10.000 EUR	500 EUR	1500 EUR	11.500 EUR
4	10.000 EUR	500 EUR	2000 EUR	12.000 EUR
5	10.000 EUR	500 EUR	2500 EUR	12.500 EUR
6	10.000 EUR	500 EUR	3000 EUR	13.000 EUR
7	10.000 EUR	500 EUR	3500 EUR	13.500 EUR
8	10.000 EUR	500 EUR	4000 EUR	14.000 EUR
9	10.000 EUR	500 EUR	4500 EUR	14.500 EUR
10	10.000 EUR	500 EUR	5000 EUR	15.000 EUR

Obrestno obrestovanje

Na drugi strani pri obrestnem obrestovanju natečenih obresti vse do konca obdobja ne unovčujemo, temveč jih reinvestiramo. To pomeni, da v vsakem obrestovalnem obdobju dobljene obresti prištejemo glavnici in v nadaljnjem obrestovalnem obdobju obrestujemo glavnico s prištetimi obrestmi iz predhodnega obdobja. Začetno investicijo torej sproti povečujemo za natečene obresti, vrednost vložka skozi leta pa raste eksponentno. Za lažjo predstavo si poglejmo spodnjo tabelo, kjer je prikazana rast vrednosti začetne investicije v višini 10.000 EUR in 5 % obrestno mero po obrestnem obrestovanju začetnega vložka.

Leto	Vrednost glavnice na začetku obdobja	Obresti v obdobju	Unovčene obresti skupaj	Vrednost glavnice + obresti skupaj
1	10.000 EUR	500 EUR	0	10.500,00 EUR
2	10.500 EUR	525,00 EUR	0	11.025,00 EUR
3	11.025,00 EUR	551,25 EUR	0	11.576,25 EUR
4	11.576,25 EUR	578,81 EUR	0	12.155,06 EUR
5	12.155,06 EUR	607,75 EUR	0	12.762,82 EUR
6	12.762,82 EUR	638,14 EUR	0	13.400,96 EUR
7	13.400,96 EUR	670,05 EUR	0	14.071,00 EUR
8	14.071,00 EUR	703,55 EUR	0	14.774,55 EUR
9	14.774,55 EUR	738,73 EUR	0	15.513,28 EUR
10	15.513,28 EUR	775,66 EUR	0	16.288,95 EUR

Izračun obresti pokaže, da je razlika med navadnim in obrestno obrestnim obrestovanjem po 10 letih investiranja ter po 5 % obrestni meri 1.288,95 EUR. Razlika z vsakim naslednjim letom eksponentno raste.

Varčevanje ni enako investiranje

Nerazumevanje obrestno obrestnega računa je med najpogostejšimi razlogi, da se marsikateri varčevalec raje, kot za investiranje odloči svoje prihranke obdržati na bančnem računu ali v nogavici. Priložnost za oplemenitenje privarčevanega denarja je tako zamujena. Temu velikokrat ne bi bilo tako, če bi ob povprečnih letnih donosih neke investicije vedeli, kaj to prinese po 10, 15 ali 25 letih držanja naložbe. Daljša kot je ročnost, bolj izrazit je učinek »osmega čuda sveta«, kakor je obrestno obrestni račun poimenoval Einstein. Koliko lahko privarčujete s pomočjo vzajemnih skladov v predvidenih letih varčevanja, si lahko na enostaven način izračunate s pomočjo investicijskega kalkulatorja.

Vpliv v praksi

Srednje tvegan sklad z zmernimi pričakovanimi donosi

Zdaj pa si poglejmo konkreten primer učinka obrestno obrestnega računa na kapitalskih trgih. Kot primer najprej vzemimo vzajemni sklad Generali Galileo, ki je prvi slovenski vzajemni sklad, ustanovljen leta 1992. Usmerjen je v različne oblike naložb na globalnih razvitih kapitalskih trgih. Povprečna letna donosnost sklada od ustanovitve leta 1992 je 10,66 %. Če bi v ob ustanovitvi sklada vplačali 10.000 EUR, bi se znesek do danes povečal na 208.620,67 EUR. Ni slabo, kaj? A bržkone ni bilo malo takih, ki so po prvih nekaj letih držanja naložbe obupali, saj se donosi niso zdeli posebej privlačni – obrestno obrestni račun še ni pokazal svojih zob. Spodnja grafika prikazuje, kako se učinek z leti držanja naložbe eksponentno stopnjuje.

Tako kot celoten delniški trg, tudi tečaji vzajemnih skladov ne rastejo linearno. Tekom 30 let so bili vlagatelji deležni tako obdobij s precej višjimi donosi od povprečnih, kot tudi posameznih obdobij z negativnimi donosi. Kako na finančne naložbe vplivajo gospodarski trendi in nihanje trgov, si preberite v blogu: Finančne krize ter večni krog medvedjih in bikovskih trendov. Za namen čim bolj nazornega prikaza učinka obrestno obrestnega računa, predpostavljamo, da je vrednost sklada skozi celotno obdobje rasla po povprečni, 10,66 %, stopnji donosa.

Nizko tvegan sklad z nizkimi pričakovanimi donosi

Posamezni vzajemni skladi se med seboj razlikujejo v svojih naložbenih oblikah. Zgoraj smo obravnavali Generali Galileo, ki je mešani sklad, naložbena politika sklada je usmerjena na kombinacijo naložb v delnice, obveznice ter druge oblike finančnih naložb in spada pod srednje tvegane vzajemne sklade. Za primerjavo si poglejmo še rast vrednosti naložbe 10.000 EUR po povprečni stopnji donosa sklada z defenzivno naložbeno politiko. Generali MM je alternativa bančnim depozitom in spada med sklade z najnižjim tveganjem in temu primerno nizko pričakovano donosnostjo (od ustanovitve leta 2005 povprečno 1,2 % letno). Učinek obrestno obrestnega računa je veliko manj izrazit, a vseeno vse prej kot zanemarljiv.

Še več informacij o različnih možnostih varčevanja v skladih najdete na naši spletni strani.

Izvedite več o skladih

Čas je denar

Dejavnika, ki določata, kako bo obrestno obrestni račun delal v vašo prid, sta torej stopnja donosa ter ročnost naložbe. Znan pregovor v svetu financ pravi: »na Wall Streetu ni zastonj kosila.« To pomeni, da višji pričakovan donos na borzah praviloma prinaša tudi večje tveganje. O tem, kakšen je vaš vlagateljski profil oziroma naklonjenost k tveganju se lahko posvetujete s finančnim svetovalcem.

Prijava k finačnemu svetovlacu

Ko govorimo o ročnosti naložbe, je cena, ki jo vlagatelj plača za višje pričakovane donose, potrpežljivost oziroma čas – dlje, ko se naloženih sredstev ne dotikamo, bolj bo obrestno obrestni račun vplival na rast vrednosti naložbe. Slavni ameriški investitor Warren Buffet se zato drži načela, da je dobre naložbe optimalno obdržati za zmeraj. Seveda pa si večina izmed nas želi enkrat v življenju del svojih naložb unovčiti, zato je ključnega pomena, da z investiranjem ne odlašamo. Vsako zamujeno leto nas namreč drago stane.

Za še več informacij in znanja o tem, kako moč obrestno obrestnega računa obrniti v svoj prid, si poglejte webinar »Osebne finance: Kaj bi se morali naučiti v osnovni šoli, pa se nismo«, ki ga najdete na povezavi: Finančni webinar.

Ste že slišali za obrestno obrestni račun?