Tektonska sprememba

Kar se je še pred nekaj meseci zdelo neverjetno, je sedaj vse bolj realno. Gibanje donosnosti različnih naložbenih razredov je namreč drugačno. Zdi se, da so delnice in obveznice ponovno negativno povezane - ko delnice rastejo, obveznice padajo. Glavni razlog za nastop stare normalnosti pa je v politični spremembi v ZDA. Trump, ki bo januarja nasledil sedanjega ameriškega predsednika Obamo, v svojem programu ponuja že iz preteklosti poznane in vodene politike.

Kar nekaj politik ima močan vpliv na finančne trge. še najverjetnejša se zdi materialno potencialna odprava Dodd-Frankove zakonodaje, ki podobno kot Basel III v Evropi bankam na smiseln in nesmiseln način omejuje prekomerno sprejemanje tveganj. Tudi za ceno zaviranja gospodarske rasti in inflacije. Vidi se namreč, da živimo v svetu hitrih sprememb. Če je bilo po finančni depresiji potrebnih dobrih 60 let za sprostitev zakonodaje, bo z angažmajem nove ameriške administracije isto uspelo v slabem desetletju. Omenjeno pa je lahko kratkoročno zelo pozitivno za ameriško ekonomijo.

še dodatno pa bo za gospodarstvo spodbuden tudi zagon velikih infrastrukturnih projektov. Obnova cestne, železniške, letališke infrastrukture in mestnih središč ter gradnja mejnih preprek lahko ameriškemu gospodarstvu prinese nekaj »kitajske« gospodarske rasti.

Na drugi strani pa bo imel novi predsednik kar nekaj realnih omejitev. Z aktiviranjem novih spodbud gospodarstva ob praktično polni zaposlenosti in napovedani omejitvi priseljevanja bo to vodilo državo v pregrevanje gospodarstva. še višja zaposlenost pa bo povzročila rast stroškov dela in zniževanje konkurenčnosti države. Zato ne preseneča napovedana protekcionistična ekonomsko-globalna pozicija. Omenjeno pa ima negativen vpliv na globalno dogajanje.

še več, novoizvoljeni predsednik Trump bo za izpeljavo ambicioznega načrta potreboval neskončna finančna sredstva, ki jih bo težko našel v visoko zadolženi državni zakladnici. Kratkoročno bi si sicer lahko pomagal s povečanjem davčne mase, ki bi s pametno obliko davčne politike lahko ameriške korporacije prisilila k repatriaciji dobičkov. A znižanje davkov in povečanje izdatkov se matematično navadno ne izide brez alkimije oziroma sveže natisnjenega denarja.

Na tej osnovi tudi ne preseneča rast tečajev delnic, ki predstavljajo zaščito pred inflacijo, in padec cen obveznic, ki so negativno povezane s prej omenjenim. A trenutno je trg v fazi špekulacije in vere. Pričakovati pa je, da se bo v naslednjih mesecih negotovost nekoliko znižala, evforija pomirila in bo nova ameriška administracija trčila na realna tla. S tem pa tudi finančni trg in pokazal se bo dejanski obraz novega vodje.

Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj