V iskanju odgovora

Včasih je že na popolnoma preprosto vprašanje težko odgovoriti z da oziroma ne. Tudi na finančnih trgih pridejo obdobja, kjer se je težko izraziti ali bo delnica ali obveznica rasla ali padala. Še zlasti, če se srečata na eni strani profesionalni trgovec, na drugi strani pa varčevalec. Eden od največjih razkorakov med omenjenima pa je ročnost pregleda. Prvemu je v naravi zelo kratkoročen pogled, drugemu pa dolgoročni cilji.

Seveda pa je pričakovanje o donosu in izgubi popolnoma recipročno. Varčevalec bi imel donose najbolj špekulativnih trgovcev in izgubo bančnih depozitov (tistih z garantirano glavnico). Hitrost obračanja portfelja in orodja za obvladovanje tveganja pa so mu pogosto tuji. Kot presek množice dnevnih trgovcev in varčevalcev pa obstajajo upravljavci premoženja. Naš cilj je združiti prednosti poznavalcev trga z lastnostjo dolgoročnosti in uporabljati različna orodja za obvladovanje tveganj, kot je minimizacija izgube.

Na finančnih trgih smo namreč dnevno izpostavljeni številnim nasprotjem. Podatek, ki bi kazal na dobro, se interpretira kot slabo in obratno. Kot v slovenskem jeziku pa seveda v omenjeni logiki obstaja polno izjem. Le-te pa se še posebej kažejo v času poznega bikovskega trenda, ki bi mu lahko rekli tudi »prosti tek«.

V realnem globalnem gospodarstvu smo namreč priče dejanskemu izboljšanju. Slovenija, kot majhno odprto gospodarstvo, iz tega naslova ustvarja še višjo dinamiko. Z močno gospodarsko rastjo pa se ustvarja vse več presežka, ki se ga lahko namenja za varčevanje. A kaj, ko posameznik v depozitih ne dobi več omembe vrednih obresti, na finančnih trgih pa ni več samo pozitivne smeri. Tako je dilema kam z denarjem vse večja.

Še najlažjo odločitev imajo države, ker jim omenjeno okolje omogoča najenostavnejše poplačilo dolga. Če samo izpostavim Nemčijo, ki se pospešeno približuje magičnemu »maastrichtskemu« kriteriju dolga 60 odstotkov BDP. Na dobri poti je tudi Slovenija. Imajo pa seveda težjo nalogo politiki, saj jih ob naraščanju davčnih prihodkov hitro zasrbijo prsti trošenja.

Glavno vprašanje današnjega trenutka pa ostaja, koliko časa bodo obrestne mere Evropske centralne banke ostale na sedanjih ravneh ter ali bo Ameriška centralna banka nadaljevala dvige. Pri slednji je že mogoče zaznati nekaj pazljivosti, saj večja trgovinska vojna že sama po sebi ohlaja pregreto gospodarstvo. V Evropi pa je zgodba še bolj kompleksna, saj se ECB obnaša, kot bi bila še vedno v kriznem času. Že ob rahlem vetriču negotovosti se zaradi nelikvidnosti državni papirji močno podražijo in na tej osnovi bo dokaj težko preiti v normalizacijo finančnih trgov.
Ob vse večji nejasnosti na finančnih trgih je zato še posebej smiselno imeti dobro razpršen finančni portfelj ter ne pozabiti na vse naložbene razrede, med katere spadajo tudi obveznice. Pri razpršitvi pa je v tem trenutku dober in izkušen finančni svetovalec zlata vreden.