Aktualno
Vodnik po naložbenih razredih za začetnike
|Naložbeno okolje je lahko izjemno dinamično in se nenehno razvija. Toda tisti, ki si vzamejo čas za razumevanje osnovnih načel in različnih razredov sredstev, bodo na dolgi rok znatno pridobili. Prvi korak je, da se naučimo razlikovati med različnimi vrstami naložb in katero stopničko na lestvici tveganja vsaka od njih zaseda.
Vlaganje in investiranje je lahko za začetnike zastrašujoča možnost, saj je na izbiro ogromno različnih sredstev oziroma naložbenih razredov, ki jih lahko posameznik doda v svoj portfelj. Posamezni naložbeni razredi se medsebojno razlikujejo po stopnji naložbenega tveganja. Pojem »naložbeno tveganje« predstavlja tveganje vlagatelja, da ta v času varčevanja ustvari drugačno donosnost izbrane naložbe od pričakovane, pri čemer je lahko donosnost tudi negativna (torej, da vlagatelj ustvari izgubo kapitala). Naložbeno tveganje tako opredeljuje določeni razred sredstev na podlagi njihove relativne tveganosti, pri čemer je denar najbolj stabilen in najmanj tvegan naložbeni razred, medtem, ko so alternativne naložbe pogosto najbolj spremenljive in prinašajo najvišje tveganje.
Vzajemni skladi in tudi indeksni skladi s katerimi se trguje na borzi (t. i. ETF), in ki odražajo trg, so pogosto najboljša pot za novega vlagatelja. Višje tvegani naložbeni razred kot so delnice, imajo višje donose v primerjavi z manj tveganim naložbenim razredom – obveznicami. Investicijski strokovnjaki vedno priporočajo diverzifikacijo portfelja med različnimi naložbenimi razredi, saj si lahko vlagatelj le na ta način optimizira zanj sprejemljivo tveganje.
Za lažje razumevanje lestvice naložbenega tveganja, vam bom predstavila glavne razrede sredstev.
Gotovina na banki
Gotovina pri banki je najpreprostejše, najbolj razumljivo naložbeno sredstvo – in najvarnejše, saj vlagateljem ne daje le natančnega znanja o obrestih, ki jih bodo zaslužili, ampak tudi jamči, da bodo svoj kapital dobili nazaj. Po drugi strani pa obresti, zaslužene z denarjem, ki je hranjen na varčevalnem računu, le redko premagajo inflacijo. Depoziti so manj likvidni instrumenti, vendar običajno zagotavljajo višje obrestne mere kot tiste na varčevalnih računih. Vendar pa je denar, ki je vezan kot depozit, »zaklenjen« za določeno časovno obdobje in so tudi možne kazni za predčasni dvig.
Obveznice
Stopnička višje na lestvici tveganja pripada obveznici, ki je dolžniški instrument, s katerim se izdajatelj (dolžnik) zavezuje imetniku (upniku) izplačevati kupone (obresti) in ob dospetju tudi glavnico (posojilo). Obrestne mere obveznic so določene glede na osnovno obrestno mero, ki jo določajo centralne banke. Zaradi tega se z njimi močno trguje v obdobjih kvantitativnega sproščanja ali ko centralne banke zvišajo obrestne mere. Prek trajanja lahko ugotovimo, kako bo sprememba splošnih obrestnih mer vplivala na tečaj obveznice. Če vlagatelj pričakuje višje obrestne mere v prihodnosti, potem naj kupi obveznice s krajšim trajanjem, in obratno.
Vzajemni sklad
Vzajemni sklad je vrsta naložbe, kjer je združeno premoženje večjega števila vlagateljev. Tako pri nas kot v tujini so vzajemni skladi čedalje bolj razširjena oblika varčevanja v vrednostnih papirjih. Vzajemni skladi niso nujno pasivni, saj jih upravljajo upravitelji skladov, ki razdelijo združene naložbe v delnice, obveznice in druge vrednostne papirje v okviru investicijskih ciljev in politike, ki jih sklad vnaprej opredeli in so zapisane v prospektu in izvlečku prospekta. Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote premoženja, vlagatelj pa pridobi investicijski kupon, ki se glasi na ustrezno število enot premoženja. Z vplačilom vrednosti investicijskega kupona postane kupec lastnik sorazmernega dela premoženja vzajemnega sklada. Celo razmeroma majhna naložba v sklad lahko zagotavlja izpostavljenost tudi do 100 različnih delnic v portfelju določenega sklada.
EFT skladi
Skladi, s katerimi se trguje na borzi (ali t. i. ETF), so postali zelo priljubljeni od njihove uvedbe sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. ETF-i so podobni vzajemnim skladom, vendar je razlika, da se z njimi trguje ves dan na borzi. Vlaganje v ETF-e je zaradi razpršitve sredstev manj tvegano kot vlaganje v posamezne delnice, še vedno pa velja za nekoliko bolj izpostavljeno kot vlaganje v vzajemne sklade. Ker trgovanje z ETF-ji poteka na borzi, potrebujete za vlaganje trgovalni račun, kar predstavlja dodaten strošek. Upoštevati je treba tako fiksen strošek vodenja trgovalnega računa kot tudi plačila oziroma provizije za posamezne transakcije.
Delnice
Delnica je članski množični vrednostni papir, ki predstavlja gospodarsko solastnino v delniški družbi in zato daje delničarju določene pravice, katerih minimalni obseg določa v Sloveniji Zakon o gospodarskih družbah. So eden najbolj razširjenih in najpogosteje uporabljenih finančnih instrumentov, s katerimi trgujejo neprofesionalni vlagatelji, zato jih najdemo v večini portfeljev in so eden od najpogostejših naložbenih razredov, poleg denarja in obveznic.
Nepremičnine, hedge skladi, kriptovalute
Obstaja pa tudi vrsta alternativnih naložbenih razredov kot so nepremičnine, hedge skladi, ki v svojem načinu delovanja uporabljajo finančni instrument, ki deluje kot zavarovanje v primeru padca oziroma rasti borznega trga. Surovine, izvedeni finančni instrumenti ter skladi zasebnega kapitala, kriptovalute.
Poznavanje različnih naložb je bistvenega pomena – kot tudi izogibanje naložbam, ki jih popolnoma ne razumete. Zanesite se na zanesljiva priporočila izkušenih vlagateljev, medtem ko zavrzite “vroče nasvete” iz nezaupljivih virov. Ko se posvetujete s strokovnjaki, se obrnite na neodvisne finančne svetovalce. Predvsem pa diverzificirajte oziroma razpršite vaše premoženje med različne naložbene razrede in tako oblikujte sebi primeren portfelj.
