Aktualno
Z majhnimi zneski plemenitite svoje premoženje
|Ideja trenutnega odrekanja porabi, za prihodnje finančno blagostanje je živa, odkar obstaja denar. Še posebej je očitno živa med Slovenci, ki spadamo med varčnejše v Evropi. Ljudje imamo večinoma omejena denarna sredstva za svoje potrebe. Ko se te združijo z najpoglavitnejšima psihološkima potrebama – varnost in stabilnost, je varčevanje pravzaprav edina cesta, ki vodi k doseganju ciljev.
Najpogostejši razlogi za varčevanje so varnostne rezerve za nepričakovane izdatke, temu pa sledijo varčevanje za otroke in pokojnino, varčevanje za pridobivanje občutka neodvisnosti in ponosa. Cilji posameznika se bistveno razlikujejo glede na razpoložljivo stanje. Prebivalstvu z nižjimi prihodki uspe prihraniti za vsakodnevne potrebe, srednji sloj poleg tega varčuje še za varnost, pokojnino in otroke, le najvišji sloj pa tudi za izboljšanje standarda.
Kako pa dandanes razmišljajo mladi?
Nekateri mladi, če jih povprašamo, ali varčujejo za pokojnino v večini primerov dobimo odgovore, kot so – nimam denarja, najprej moram kupiti stanovanje ali ah, kje je še upokojitev, saj sem komaj doštudiral in se zaposlil. Večina mladih se žal ne zaveda pomembnih prednosti zgodnjega začetka varčevanja. Dlje kot bomo varčevali, manj lastnih sredstev po potrebno vložiti, da bi na koncu dosegli enak rezultat. Denar se bo plemenitil dlje časa, torej bo zato več donosa. Ko mladi postanejo finančno neodvisni, se začne pomembno in zahtevno obdobje osebnega finančnega cikla, ki mu pravimo produktivna doba. To je obdobje, ko imamo praviloma največ prihodkov in hkrati tudi največ izdatkov. Za svojo finančno prihodnost morajo mladi odgovornost prevzemati sami.
Po drugi strani pa, ko se mladi pogovarjajo o vlaganju, so glavna tema pogovorov naložbe, ki predstavljajo veliko tveganje, to so predvsem tehnološke delnice, kriptovalute, ETF-ji (skladi s katerimi se trguje na borzi) in podobno. Tako začnejo vlagati v naložbe, ki jih ne poznajo in se ne zavedajo tveganja, ki ga pri tem sprejemajo. A ob vsej tej borzni noriji mladi pozabljajo na veliko bolj primerno možnost vlaganja, in sicer na vzajemne sklade.
Kaj so vzajemni skladi?
Vzajemni sklad je pojem, ki združuje denarna sredstva velikega števila vlagateljev in jih zanje nalaga v različne vrednostne papirje v okviru investicijskih ciljev in politike, ki jih sklad vnaprej opredeli in so zapisane v prospektu in izvlečku prospekta vzajemnega sklada. Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote premoženja, vlagatelj pa pridobi investicijski kupon, ki se glasi na ustrezno število enot premoženja. Z vplačilom vrednosti investicijskega kupona postane kupec lastnik sorazmernega dela premoženja vzajemnega sklada. Bistvo varčevanja v vzajemnih skladih je, da lahko že z majhnimi zneski plemenitite svoje premoženje v različnih papirjih in drugih finančnih instrumentih. Sklad je zelo primeren je za vlagatelje, ki se prvič srečajo z vlaganjem v vzajemne sklade.
