Aktualno
Zakaj tako nizke obrestne mere
Slovenija ima po dveh letih možnost, da svoje dolgove ugodno refinancira
Prvič, Evropska centralna banka (ECB) je januarja napovedala dolgo pričakovani paket kvantitativnega popuščanja. To pomeni, da bo sistem centralnih bank vsak mesec na trgu kupoval za 60 milijard evrov državnih in drugih obveznic. Za Slovenijo to pomeni okoli 300 milijonov na mesec. Novi kupec na trgu je povzročil pravo evforijo povpraševanja po vseh državnih papirjih članic evroobmočja. Edina izjema je Grčija, kjer politična negotovost preprečuje ECB, da bi bila bolj aktivna.
Drugič, slovenske banke so bile konec leta 2013 uspešno dokapitalizirane. Strošek dokapitalizacije pa ni tako močno povečal dolga države, kot so mnogi analitiki pričakovali. Kljub temu da med intelektualno srenjo obstaja pomislek, ali ni dokapitalizacija previsoka, je trg miren. Zadovoljuje ga poznavanje približnega stanja v bankah.
Tretjič, okrevanje gospodarske aktivnosti v Sloveniji (po prvih podatkih je lanska gospodarska rast realno 2,6-odstotna) blaži pomisleke glede nezmožnosti odplačevanja nakopičenega slovenskega dolga. Je pa res, da je gospodarska rast neenakomerno razporejena in večji del medu poberejo izvozniki, zato mnogi, ki so vezani na domačo porabo, okrevanja ne čutijo.
Četrtič, politična stabilnost pomeni, da se je nova vlada zavezala izpeljati reforme, med katerimi je privatizacija najpomembnejša. Na to pozitivno vplivajo tudi vrednotenja podjetij na svetovnih borzah, kar omogoča dobra pogajalska izhodišča za prodajo državnega premoženja. Vprašanje pa je, ali se vladni pogajalci in javnost tega zavedajo. Na drugi strani bi trg izkoristil vsako priložnost menjave vlade za vsak evro dodatnega zaslužka.
Za našo državo bi bilo zdaj najbolje, da izkoristi priložnost in se refinancira po realno negativni obrestni meri, kratkoročno zgodovinsko priložnost pa izrabi za prepotrebne reforme davčne in delovnopravne zakonodaje. Obrestne mere bodo spet višje, dolg bo ostal in za normalno delovanje država potrebuje višjo vzdržno gospodarsko rast.
Primož Cencelj, CFA, samostojni upravitelj